TADEJ ZEVNIK – Kaj je cilj osebne rasti?

Ste se kdaj praševali, kaj je cilj vse te osebne rasti, spreminjanja prepričanj, opazovanja sebe, stalnega izobraževanja in dela na sebi …?

Ni bistvo v tem, da vse uredite, da se znebite vseh strahov in omejujočih prepričanj. Ne iščite čiste iluzorne popolnosti, v kateri ni prostora za strahove, travme itd. Spreminjanje prepričanj in s tem povezani osebna ter duhovna rast, vse to je vseživljenjski proces. Ko nekaj presežete, se pokaže drugo. In spet in spet. Nekako nam je dano, da smo stalno siljeni v rast, kar je dobro. Lahko se temu upiramo in s tem sprožamo protiupor in blokade, ali temu sledimo. Prav to slednje prinese več zadovoljstva. Mnogo več.

Zelo pomembno je, da kjerkoli ste, karkoli se vam dogaja, se opazujete in ozaveščate, zakaj se vam prikaže neki znak, zakaj vam pridejo na pot določeni ljudje, zakaj določene situacije in izzivi … Pomembno se je zavedati ključnih življenjskih resnic in živeti v skladu z njimi. Katere to so, boste sami zase najbolj vedeli.

Naučite se opazovati lastne občutke in intuitivne vzgibe ter temu slediti. Nekako vedo, kam nas vodijo in zakaj, tudi če sami še tega ne razumemo v prvem trenutku.

Tudi trpljenje ni trpljenje, ko ga sprejmete. In bolečina ni bolečina, ko jo sprejmete.

Karkoli se vam je zgodilo v otroštvu, najsi je bilo še tako hudo, tega sedaj ne morete spremeniti. Zgodilo se je. S tem boste živeli celo življenje, to je v vas. Lahko se pa odločite, ali boste zaradi tega postali žrtev in vas bo to oropalo sreče, svobode, lahkotnosti, ali pa boste to vzeli za rast, da se okrepite in prav iz tega naredite nekaj izjemnega.

Naše največje preizkušnje, travme, so lahko naša največja inspiracija. Na vse nimamo neposrednega vpliva, imamo pa svobodno voljo odločitve, kakšen bo naš odziv v kateri koli situaciji – ali nas bo to potlačilo ali okrepilo.

Pot do notranje sreče in svobode v srcu ni vedno lahka. Zato tudi je le nekaj odstotkov uspešnih in srečnih ljudi. Ker ni enostavno to doseči. Vedno bolj sem mnenja, da je vsakdo, ki mu je res uspelo na poslovnem in čustvenem področju, moral iti po trnjevi poti. Da je moral iti vsaj enkrat trdo na skrajno dno, s čimer ga je življenje na neki način testiralo, ali si zasluži srečo in bogastvo ali ne.

Nekatere to ustavi na poti, drugi izidejo iz tega kot lastni zmagovalci.

Rast je težka, a vredna. Bolj ko se dvigamo, težje preizkušnje dobivamo, vendar jih jemljemo vedno lahkotneje. Sčasoma nas ne posrkajo več vase čustveno v obup, ampak jih lahkotneje pogledamo iz razdalje in prepoznamo njih namen, lahkotneje se z njimi soočimo in jih hitreje presežemo.  

Odkar sem se tako posvetil tovrstni rasti, sem zaznal v sebi všečno spremembo, da nimam več strahu pred prihodnostjo. Sedaj zaupam, da bo vse, kar potrebujem, prišlo do mene. Lahko bi rekel, da bistveno bolj zaupam življenju. Seveda ne morem še reči, da popolnoma, imam še vedno veliko dela, a zagotovo je bistvena razlika med menoj zdaj in Tadejem v preteklosti, prestrašenega pred prihodnostjo.

Poleg tega sem prekinil že kar nekaj vzorcev. Ste kdaj že zasledili, da se vam podobne situacije, podobni ljudje, podobne izkušnje pojavljajo znova in znova? Čudovit je občutek, ko tak vzorec prekinete in opazite, da imate sicer še vedno izzive in preizkušnje, a končno drugačne, kar je pokazatelj, da ste neko omejujoče prepričanje ali vzorec presegli.

Odnosi s starši so se mi bistveno izboljšali. Daleč od tega, da bi bili že popolni, a sprememba je izjemna.

Vedno bolj zaznavam lastne misli in občutke ter temu tudi sledim ne glede na mnenja in pričakovanja okolice.

Bistveno drugače tudi sprejemam ljudi. Povsem drugače sprejemam kritike, prav tako pohvale. Na ljudi okoli sebe gledam kot na učitelje in ne kot na sovražnike. Vsakogar zaznam kot dušo in ne zgolj kot obraz in za njim naziv, ki se kaže navzven. S tem so se mi odnosi bistveno izboljšali.

Znam biti sam s sabo in mi je ob tem lepo. Rad imam ljudi, a se čutim izpopolnjenega tudi ko sem povsem sam.

V veliko pohvalo in potrditev dela na sebi si štejem opazko ljudi, ki mi večkrat omenijo, kako imam dobro energijo. Še posebej tisti, ki so me poznali še iz mojih srednješolskih zanimivih let …

Največji pokazatelji, da se premikam navzgor na tej osebnostni poti, so pa ljudje, ki mi prihajajo v življenje. Lahko rečem, da so to vedno bolj uspešni, vedno bolj srečni, izpopolnjeni in čustveno zreli ljudje. Ljudje, ki znajo slediti sebi in svoji intuiciji, ljudje s svobodo v srcu …

Seveda je tudi mnogo izzivov, ki me še čakajo in se jih zavedam, morda prav v moji potrpežljivosti oziroma nepotrpežljivosti, morda v pretiranem puščanju vplivom energije in mnenj drugih name, in verjetno še mnogo tega. A kot rečeno – osebna rast in delo na sebi je vseživljenjski proces. Pomembno je, da stalno stopamo višje …

Življenje je čudovito. Na nas pa je, da ga naredimo lepega tako zase kot za ljudi okoli sebe. Nehajmo soditi eden drugega, nehajmo obrekovati, nehajmo širiti slabe misli, slabe novice, nehajmo drug drugemu škodovati. Res lahko ustvarimo raj na Zemlji. Le skupaj ga lahko ustvarimo. Začnimo pa pri sebi.

Predvsem pa brez dvoma vem in trdim, da je popolna izguba časa živeti življenje nekoga drugega. Slediti svojemu srcu in občutkom je tista svoboda, ki jo iščemo. To je ta – svoboda v srcu.

Tadej Zevnik, avtor knjige Svoboden v srcu, www.tadejzevnik.com