
Sara Zupančič s.p.
Mentorstvo in izobraževanje
Po jutru se dan pozna.
Nikoli nisem pravzaprav vedela, kaj bi počela v življenju - vsaj ne na takšen način, da bi si upala o tem razmišljati, kaj šele povedati na glas. Tako sem se na srednjo šolo in na fakulteto vpisala na podlagi priporočil, mnenj in seveda tam, kamor so šle prijateljice. Na študiju ekonomije sem prvič začela razmišljati o tem, da mogoče pa lahko v življenju počnem tisto, kar si resnično želim in ne tisto, kamor me usmerja okolica. Takoj po faksu in še preden sem diplomirala sem svojo študentsko 'službo' spremenila v redno, kasneje pa jo zamenjala s svojim poklicem in tako postala asistentka direktorice v manjšem podjetju. Našla sem se v delu, saj je organizacija in upravljanje tisto, kjer sem 'doma', malo manj pa sem se našla v sistemu. Hrepenela sem po eni izmed mojih top 3 vrednot - SVOBODI. Rada sem delala, želela sem le delati pod svojimi pogoji.
Postati sem si želela Managerka delovne sreče, ki deluje samostojno. Tako sem tekom programa PONI naredila tudi mednarodni certifikat managerja delovne sreče in s to dejavnostjo pričela. Nekaj pa ni 'štimalo' - stvari se niso premikale, prihodkov ni bilo dovolj, da bi se samozaposlila. Moje strategije po podjetjih niso bile to, kar bi si želela, da so - morda bi lahko rekla, da se nisem čutila svobodne, kar je bil pravzaprav glavni cilj.
Nekega dne pa sem dobila idejo - v prvi vrsti zase sem želela ustvariti svoj priročnik jutranje rutine, saj mi tisti, ki sem ga takrat uporabljala ni ustrezal toliko, kot bi si želela. Tako je nastal Jutranjik, za katerega je bilo planirano, da ga skoraj v celoti predam znanki, ki je že prodajala svoj rokovnik in je bila tudi zelo aktivna na družbenih omrežjih - pa me je (hvaležna!) prijazno zavrnila, češ 'ne morem prodajati nekaj, kar si TI'.
In začela sem 'na novo' - nov, poslovni IG profil in tako naprej. Udeležila sem se tudi konference ženskega podjetništva v Novem Sadu, kamor nas je peljal Zavod Podjetni in se tam povezala z direktorico Mojco, ki se ukvarja z marketingom in prodajo - postala je moja mentorica in mi pomagala pri vsem, kar sem potrebovala.
To, da nisem predala Jutranjika ter se močno povezala z Zavodom sta moja največja uspeha - ker tako resnično živim sebe, pri tem pa imam EKIPO. Največji izzivi so bili priti do točke, da sem se lahko samozaposlila in s tem tudi predajam svoj 'košček' ostalim podjetnicam - do kamor je vredno priti ne vodi nobena bližnjica.