VALERIJA KUTNJAK – Visoka plača, cenjen položaj in lepe obleke mi niso dale – sreče.

2. maj, 2017

Sedela sem v pisarni, veliki in lepi, kot cenjena bančnica na visokem položaju. Čeprav so bile sicer moje stranke izključno ljudje z veliko količino denarja, je ta dan do mene izjemoma prišla povprečna stranka, ki se finančno prebija iz meseca v mesec. Bila je mamica samohranilka. Njena hčerka je ravno stopala v prvi razred OŠ in kot vsi drugi otroci, si je tudi ona želela lepo torbo in rozasti svinčnik … »Vem, da imam plačo, ki je le 5 evrov višja od minimalne, ampak prišla sem z vlogo na banko, če mi lahko uredite kredit, da lahko svoji hčerki omogočim potrebščine, kakršne imajo tudi drugi otroci, da ne bo v razredu izstopala.«

Dotaknila se me je do srca.

Prošnjo za njen kredit sem posredovala na kreditni odbor. Pogovarjamo se o 300 evrov kredita za dobo enega leta, da se razumemo.

Dobila sem zavrnjen odgovor.

Po 7 letih pozitivne naravnanosti, poslovne zagnanosti, sem prvič v pisarni sedela in jokala. »Kaj vam ni jasno, ženska želi le 300 evrov kredita za eno leto, ker ima 590 evrov plače in preprosto zdajle ne more v enem kosu dati toliko denarja, da bi punčki omogočila to, da bi bila le povprečen otrok!« sem si govorila v joku.

Še danes me zaboli in mi gre na jok, ko se spomnim na tisti telefonski klic, ko sem poklicala gospo in ji s tresočim glasom rekla: »Gospa, nisem vam mogla urediti kredita za potrebščine za vašo hčerkico …«

Takoj po tem telefonskem pogovoru sem odprla wordov dokument in zapisala: »Spodaj podpisana, Valerija Kutnjak, živeča na tem in tem naslovu, z dne 1. 10. 2010 dajem odpoved …«

Ta gospa s kreditno vlogo za borih 300 evrov mi je ustvarila resnično prelomni moment. Največji in najboljši prelomni trenutek, ki se mi je zgodil v mojem poslovnem življenju.

Takrat sem začutila, da visoka plača, izjemen ugled in stalna napredovanja ne morejo odtehtati tega, kar čutim v srcu. Čutila sem, da me zgolj finančni merljivi rezultati uspešnosti ne bodo naredili srečne in izpopolnjene.

Kaj me pa torej bo? Začela sem iskati odgovor na to.

Ob tisti odpovedi verjemite, nisem vedela, kaj me čaka in kako si bom poplačevala visoke obroke naloženih si kreditov. Samo vedela sem, da življenje, kakršno sem živela do tistega trenutka, ne želim živeti več.

Podala sem se v različne poslovne priložnosti, mnoge obiske regresij, hipnoz, tečajev, v poslušanje motivacijskih govornikov, preizkušanje joge, treta healinga, celo vegeterjanstva, veganstva … spuščala sem se v vse možne opcije, da bi nekje začutila vzgib srca: »To je to, to sem iskala! Tu sem ok, tu se počutim vredu.«

Vmes se je dogajalo veliko vsega. Ampak bistvo je, da sem tukaj, kjer sem, srečna, zadovoljna, da spet jokam, se spet smejem, da začutim tvojo žalost, tvojo radost, začutim tvojo potrebo, te vidim na ulici, ko ti je hudo, da ti podam roko in vprašam ali ti lahko pomagam, da vzamem težke vreče starki in ji jo nesem v sedmo nadstropje …

Vse to so stvari, ki sem jih na poti te neke zagnanosti in poslovne uspešnosti izgubila in mi je zelo žal, ampak ja, šla sem čez to.

Šest let sem preživela od takrat. Danes sem tu, kjer sem. In kar danes na svoji poslovni poti zagotovo vem, je naslednje:

  • Vse se povrne tako ali drugače, dobro in slabo.
  • »Ti ne znaš ono, šta ja zna i neka tako bude«, bi rekla Ana Bučevič. Zato ne sodi.
  • Če ne ZDAJ, kdaj! Če ne JAZ, kdo!
  • Empatija in čutenje ljudi okrog sebe so nujno potrebni za uspešno poslovno pot. Kajti podjetništvo ni prostor, ni stvar, podjetništvo smo mi ljudje in posel se najprej naredi s človekom in šele nato s produktom, storitvijo …
  • Vsak od nas ima svojo zgodbo, lepo, grdo, kratko, dolgo, mavrično pisano ali pa črno belo ampak jo ima, zato se ustavi, zadihaj, preden obsodiš.
  • Veliko beri in se izobražuj. To je nekaj, kar nas dela polne in srečne.
  • Vem tudi to, da me na moji poti vsak dan spremljajo tri vprašanja. Zakaj to počnem? Kaj upam, da bom s tem dosegla? Ali je to sploh potrebno narediti?
  • Sledi svojim sanjam!!!! Do konca in nazaj.
  • Piši si vse, kar ti pride na misel, ker v tem trenutku je morda navidez nepomembno, v naslednjem je pa lahko ravno to tvoj YES!
  • Druži se s pozitivnimi in podobnomislečimi ljudmi.
  • Pazi nase in na svojo dušo, ker si unikat, ni opcije še ene tebe.
  • Imej se rada, obožuj se!

Vse to so spoznanja, ki večini niso nova. Tudi meni niso bila – razumsko. A ko sem jih osvojila za svoja in jih začela resnično živeti kot lastne resnice, sem počasi, korak za korakom iz dneva v dan začutila vedno večjo srečo in radost. Srečo, da delam to, kar čutim v srcu, da me osrečuje. Radost, da se na tej poti smejem, jočem, vriskam, tudi postokam – a predvsem čutim svojo ženstvenost, ki sem jo na pravi način znala vnesti v svojo poslovno pot.

Ženske, ostanimo ženstvene na svoji poslovni poti. Morda bo za katero taka pot malo daljša, a zagotavljam vam, da vredna vsakega truda, saj nam to prinese neizmerno notranje zadovoljstvo in srečo v očeh.

 

Valerija Kutnjak,

avtorica knjige NE BOJ SE. SPREGOVORI IN SE OSVOBODI