Včasih se mi zdi, da smo podjetnice nekoliko uspavane, in da nam pravzaprav gre kar dobro. Izbrale smo si status, ki nam ustreza zaradi svobode in navidezne neodvisnosti, in v sorazmerni anonimnosti desettisočev podjetnic smo z delom in zaslužkom še kar zadovoljne.
Ene so pozabile, druge pa morda nikoli doživele občutka, praznine in hkrati teže v želodcu, ker nisi vedel, kaj bo jutri. Tiste, ki so bile že na trgu leta 1989 pa do 1992, vedo, o čem govorim: izguba jugoslovanskega trga je bila hud udarec za velika in srednja podjetja - posledica, zapiranje in odpuščanje, množična brezposelnost in iskanje načinov za preživetje. Kadar veliki nimajo dovolj dela, tudi majhnim ne dajo naročil, kajti, treba je varčevati in se nasloniti na lastne sile...
Za samozaposlene in mikropodjetnike (med katerimi je 30% podjetnic) ob napovedovanju gospodarske krize zaradi globalnih in lokalnih geopolitičnih dejavnikov to ne pomeni nič dobrega. Vprašanje je samo, ali se lahko še malo ujčkamo v tem navideznem zadovoljstvu, ali pa bi bilo bolje, da bi začeli iskati rešitve, odgovore, nove dejavnosti in nova tržišča?
Letošnji program 500 podjetnic ponuja številne odgovore na vprašanje odpornosti: poslovne, finančne, osebne. Kako se podjetnice pripravljajo na prihodnost? Več o govornicah, ki bodo spregovorlile o odpornosti na letošnji konferenci.
Tvoja odpornost, tvoja prihodnost.